Daljši časi osvetlitve ali zakaj jih tako ljubim

S poznavanjem časa zaklopa in upravljanjem z dolgimi časi osvetlitve, odpre fotografu nešteto možnosti pri ustvarjanju in izražanju. Na Začetnem tečaju, ko tečajniki usvojijo in se naučijo uporabljati različne čase zaklopa v svoj prid, od njih slišim samo še "uuauu, noro, ful dobr, hudooo ..." . In res je tak občutek, ko ugotoviš, da lahko daljše čase, pred katerimi si prej bežal, ker si dobil zmazane posnetke, zdaj uporabiš za prikazovanje gibanja, za igranje s svetlobo, z lučmi, laserji, mobilnimi telefoni ... z vsem kar oddaja svetlobo. Že sama beseda fotografija izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - torej risanje s svetlobo .

Daljše čase osvetlitve večinoma uporabljamo v prostorih ali na področjih z manj svetlobe. Lahko jih namenoma uporabimo tudi ob močni svetlobi, da prikažemo gibanje nekega objekta, ampak tokrat se bomo osredotočili na čase daljše od 1 sekunde. Zakaj? Zato ker nam daljši časi omogočijo več časa za manipuliranje s svetlobo in posledično neomejeno možnostjo za nenavadne, zanimive in unikatne efekte, ki popestrijo motiv.

Foto: Tina Ramujkić

Zgornji motiv sem posnela zvečer, ko v stanovanju ni bilo druge svetlobe kot ta, ki je prihajala iz mojega laserja. Svoj stari fotoaparat Canon D5 sem postavila na mizo, jo prekrila s črnim blagom in jo odmaknila od ozadja. Če je za objektom, ki ga fotografiramo praznina, se laser izgubi in na fotografiji ga ni moč videti. Pri tem posnetku sem uporabila čas osvetlitve 30 sekund. To je najdaljši možen čas, ki ga večina aparatov omogoča. Seveda je tu še opcija B (BULB - neskončna osvetlitev), ki pa je pri tem posnetku nisem potrebovala. Aparat sem postavila na stojalo saj je pri takih osvetlitvenih časih neizogiben. Zaslonko sem imela nastavljeno na f 11 za večjo globinsko ostrino. Motiv sem najprej ob pomoči  luči v stanovanju z avto fokusom izostrila nato prestavila fokus na manualno ostrenje, da sem se izognila avtomatičnemu ostrenju aparata pred pritiskom na klik. Luč v stanovanju popolnoma izklopila in pritisnila na sprožilec. Med 30 sekundnim osvetljevanjem sem nato s pomočjo laserja risala vertikalne, horizontalne, diagonalne  linije po celotni površini motiva. Po končani osvetlitvi je nastal ta zanimiv posnetek. Seveda sem pred tem naredila več testnih posnetkov, da sem dobila optimalne nastavitve za svoje želje.

Drugi primer igranja z laserjemje bil na človeku. V primeru levo sem objekt postavila stran od stene, v primeru desno pa ob steno in s tem pridobila občutek tri-dimenzionalnosti.

Foto: Tina Ramujkić

Tretji primer pa je avtoportret. Nastavila sem aparat na samosprožilec in med 30 sekundnim časom osvetljevanja z laserjem risala pot po sebi in prostoru. Temu posnetku pričara kontrast zelena svetloba, ki je prihajala iz skozi okno iz ulice.

Foto: Tina Ramujkić

Tudi z uporabo krajših časov npr. 5'', 2'', ... 1/4, 1/8, 1/15 ... , lahko pričaramo zanimivo igro s svetlobo. Spodnji posnetek je nastal v tunelu pod Ljubljanskim gradom. S stojalom in aparatom sem se odpravila fotografirat še za časa dneva saj je v tunelu precej temno in ravno prav za uporabo daljših časov osvetlitve, pa še promet je precej gost, kar pomeni več  virov svetlobe. Stojalo sem postavila na pločnik ob robu in naredila par testnih posnetkov za določitev idealne osvetlitve. Čas osvetlitve 4 sekunde in zaslonka f 10 sta bila zmagovalna kombinacija za ta motiv. Avtobus in avtomobili, ki so v času odprtosti zaklopa vozili v obe smeri, so pustili lepe in jasne sledi luči na posnetku. Zaradi daljšega časa aparat ni zaznal oblik premikajočih se vozil ampak samo njihove luči kar naredi posnetek bolj zanimiv in tridimenzionalen.

Foto: Tina Ramujkić

Igranje z daljšimi časi osvetlitve oplemeniti fotografijo, ji da čarobnost in edinstvenost. In prav zato tako rada eksperimentiram z različnimi svetlobnimi viri in časi zaklopa.