TEČAJI DIGITALNE FOTOGRAFIJE
  • DOMOV
  • Kontakt
  • Foto potepi
  • Začetni tečaj
  • Hitri tečaj
  • Nadaljevalni tečaj
  • Photoshop
  • Individualni tečaj
  • Tečaj za otroke
  • On-line tečaj
  • Počitniško varstvo za otroke
  • Fotografski nasveti
  • Svetovanje o nakupu fotografske opreme
  • Razstave
  • Portretna delavnica
  • Akt delavnica
  • Darilni boni
  • Cenik storitev
  • Fotografija - osebno, intimno

FOTOGRAFSKI NASVETI

Kaj in kako

Kaj fotografirati v decembru

12/8/2022

0 Comments

 
Novoletne lučke pričarajo toplino, veselje, sprostitev. Občutimo ljubezen in željo po druženju s prijatelji in družino. Da ta občutja ohraniš na fotografiji, zatemni prostor in prižgi sveče. Potrebuješ lučke, svečko in še kakšen dodatek kot je npr. knjiga. Fotografiraj v scenskem programu brez bliskavice (no flash) ali izberi program A/Av ali M.
Kadar fotografiraš v programu A/Av:
- fotoaparat namesti na stojalo
- izberi program A/Av
- f nastavi na najmanjšo zaslonsko vrednost kot jo ima tvoj objektiv (npr. f 2.8, 3,5 ..)
- ISO med 100-400
- fokus točko nastavi na lučke ali na svečo
- WB naj bo AUTO ali npr. oblačno (Cloudy) za večjo toplino barvne temperature
Kadar fotografiraš v programu M:
- fotoaparat namesti na stojalo
- izberi program M
- f nastavi na najmanjšo zaslonsko vrednost kot jo ima tvoj objektiv (npr. f 2.8, 3.5 ..)
- ISO med 100-400
- čas osvetlitve (zaklop) prilagodi za optimalno osvetlitev
- fokus točko nastavi na lučke ali na svečo
- WB naj bo AUTO ali npr. oblačno (Cloudy) za večjo toplino barvne temperature
Bokeh, tehnično gledano je bokeh "out of fokus" fotka ampak kdo bi se mu lahko uprl. Potrebuješ novoletne lučke in stojalo. Mestna okrasitev je idealna za tehniko bokeh. Fotografiraj v scenskem programu nočna panorama (Night) ali v programu brez uporabe bliskavice (No flash). Lahko pa izbereš program A/AV ali  M.
Kadar fotografiraš v programu A/Av:
- fotoaparat namesti na stojalo
- uporabi program A/Av
- f nastavi na najmanjšo zaslonsko vrednost, ki jo ima tvoj objektiv (npr. f 2.8, 3,5 ..)
- ISO med 100-400
- na objektivu nastavi manualni način fokusiranja (MF) in obroč za fokusiranje obrnni v smeri zameglitve motiva
- WB naj bo AUTO
Kadar fotografiraš v programu M:
- fotoaparat namesti na stojalo
- izbereri program M
- f nastavi na najmanjšo zaslonsko vrednost, ki jo ima tvoj objektiv (npr. f 2.8, 3,5 ..)
- ISO med 100-400
- čas osvetlitve (zaklop) prilagodi do optimalne osvetlitve
- na objektivu nastavi manualni način fokusiranja (MF) in obroč za fokusiranje obrni v smeri zameglitve motiva
- WB naj bo AUTO
Praznični portret, je dobra priložnost za vse ljubitelje poziranja in portretiranja. Potrebuješ osebo, ki se rada fotografira in novoletno ozadje. Fotografiraj proti večeru, ko se v mestu prižgejo novoletne lučke ali fotografiraj v domačem okolju. Uporabi scenski program Nočni portret (Night portrait), da aparat uporabi bliskavico in osvetli še ozadje ali izberi programa A/Av in S/Tv.
Kadar fotografiraš v programu A/Av:
- izberi program A/Av
- f nastavi na zaslonsko vrednost (npr. f 4, 4.5, 5.6 ..)
- ISO med 100-400
- fokus točko nastavi na obraz oziroma na oči
- odprI bliskavico in kompenzacijo osvetlitve bliskavice nastavi na -2/3 ali -1 stopnjo
- WB naj bo AUTO
Kadar želiš osvetliti še ozadje uporabi program S/TV:
- čas osvetlitve nastavi na 1/20 sek, 1/15 sek
- odpri bliskavico
- ISO med 100-400
- fokus točko nastavi na obraz oziroma na oči
- WB naj bo AUTO
Praznična hrana, pri pripravi praznične pojedine se še posebej potrudimo, prav tako pri dekoraciji mize. Sceno s hrano postavi ob jelko, da pričaraš praznično vzdušje tudi v ozadju. Hrano in okrasje po mizi lepo dekoriraj. Za toplejši efekt prižgi sveče. Fotografiraj od zgoraj navzdol in iz strani. Uporabi scenski program hrana (Food) ali izberi kreativni program A/Av. Po potrebi uporabi stojalo.
Nastavitve aparata:
- izberi program A/Av
- f nastavi na najmanjšo zaslonsko vrednost, ki jo ima tvoj objektiv (npr. f 2.8, 3.5 ..)
- ISO med 800-3200 (če uporabiš stojalo naj bo ISO med 100-400)
- fokus točko nastavi na hrano ali dekoracijo
- WB naj bo AUTO ali npr. oblačno (Cloudy) za večjo toplino barvne temperature
Kadar fotografiraš v programu M:
- izberi program M
- f nastavi na najmanjšo zaslonsko vrednost, ki jo ima tvoj objektiv (npr. f 2.8, 3.5 ..)
- ISO med 800-3200, odvisno koliko imaŠ svetobe v prostoru (če uporabiš stojalo naj bo ISO med 100-400)
- čas osvetlitve prilagodi
- fokus točko nastavi na hrano ali dekoracijo
- WB naj bo AUTO ali npr. oblačno (Cloudy) za večjo toplino barvne temperature
Ognjemet, zadnji dan v letu, ko čakamo in odštevamo zadnje minute imamo odlično priložnost za fotografiranje ognjemetov. Potrebuješ stojalo in lokacijo kjer se bo ognjemet dobro videl. Za fotografiranje uporabi scenski program Fireworks (ognjemet) ali fotografiraj v program  M.
Fotografiranje v programu M:
- fotoaparat daj na stojalo
- uporabi program M
- čas osvetlitve (zaklop) nastavi na npr. 4", 6", po potrebi več ali manj
- f nastavi med f 5,6 - 8, odvisno kako svetel želiš dobiti ognjemet
- ISO med 100-200
- fokus naj bo avtomatski (AF) ali izberi manualni (MF) in obroč za fokusiranje obrni proti neskončnosti
- WB naj bo AUTO
Lensball, je steklena čarobna krogla, ki vidi v prihodnost. Je tudi dobra priložnost, da treniraš nočno fotografijo in dobiš bokeh v ozadju. Potrebuješ stekleno kroglo. Če te nimaš izberi okrasek z svetlečo, odsevno površino. Forografiraj v programu A/Av. Potrebuješ tudi stojalo.
Nastavitve aparata:
- fotoaparat namesti na stojalo
- izberi program A/Av
- f nastavi na srednjo zaslonsko vrednost (npr. f 5.6, 6.3, 7.2 )
- ISO med 100-400
- krogli se fizično približaj ali uporabi goriščno razdaljo vsaj 50 mm ali več
- fokus točko nastavi na odsev v krogli (ali na okrasek)
- WB naj bo oblačno (Cloudy) ali senca (Shade) za večjo toplino barvne temperature
Kadar fotografiraš v programu M:
- fotoaparat namesti na stojalo
- izberi program M
- f nastavi na srednjo zaslonsko vrednost (npr. f 5.6, 6.3, 7.2 )
- ISO med 100-400
- čas osvetlitve (zaklop) prilagodi za optimalno osvetlitev (raje malo v minus)
- krogli se fizično približaj ali uporabi goriščno razdaljo vsaj 50 mm ali več
- fokus točko nastavi na odsev v krogli (ali na okrasek)
- WB naj bo oblačno (Cloudy) ali senca (Shade) za večjo toplino barvne temperature
0 Comments

Kaj fotografirati doma

5/11/2021

0 Comments

 
Za zanimiv potret potrebuješ zanimivo ozadje! Iz starega časopisnega papirja si ustvari fotografsko ozadje. Izberi osebo, ki bo simpatična in pripravljena pozirat.

Potrebuješ:
- star časopisni papir
- model
- salotejp
- dovolj svetlobe

Postopek je prikazan v spodnjem posnetku.
Video: Mateja Dolinar
0 Comments

#domačanaloga                  Risanje s svetlobo

5/3/2021

0 Comments

 
Risanje s svetlobo je kulska domača naloga za vse, ki radi eksperimentirate v fotografiji oz. v našem primeru s svetlobo.

Potrebujemo:
- vir svetlobe (telefon s svetilko)
- temen prostor
- stojalo ali naslon (miza, stol)
- asistenta

Nastavitve na aparatu:
- program M
- zsalonka f8 -11
-čas osvetlotve v sekundah 4'', 6'', 8'' ...
- ISO 100
- manualni način fokusiranja

Postopek je prikazan v spodnjem posnetku.
Video: Mateja Dolinar
0 Comments

#domačanaloga                                          VILICE

4/19/2021

0 Comments

 
Preprost način fotografiranja vilic, da izgledajo profesionalno, z lepim svetlobnim prehodom in brez odsevov v kovini, z uporabo domačih pripomočkov.

Potrebujemo:
- vilice
- temno podlago
- peki papir
- stojalo je priporočljivo, ni pa nujno

Postopek je prikazan v spodnjem posnetku.
Video: Mateja Dolinar
0 Comments

#domačanaloga                               Ledene rože

4/12/2021

0 Comments

 
Še ena zanimiva in domislena domača naloga za uporabo s stvarmi, ki jih imamo doma; ledene rože je tema pri kateri travniško ali rezano cvetje globoko zamrznemo in pri tem nastanejo prave ledene umetnine.

Potrebujemo:
- cvetlice
- modelček za led, vazo ali kozarec
- vodo
- zamrzovalnik

Nastavitve aparata:
- program P ali A/Av
- če fotografiramo v načinu A/Av izberemo zaslonko vsaj f 4, da dobimo lepo globinsko ostrino
- ISO prilagodimo količini svetlobe, ki jo imamo na voljo (če je svetlobe malo dvignemo vrednost ISO, če jo je dovolj pustimo ISO na 100 ali 200)
- WB nastavimo na AUTO ali prilagodimo viru svetlobe pod katerim slikamo (tungste/incandiscent, flourescent/neon)

Celoten postopek je prikazan v spodnjem posnetku.
Video: Mateja Dolinar
0 Comments

#domačanaloga  Hrana na umetniški način

4/4/2021

0 Comments

 
Preprost način, kako lahko doma ustvarjamo zanimive fotografije hrane s pripomočki, ki jih imamo vsi doma. Za umetniški vtis pa jih  začinimo s ščepcem dobrih fotografskih idej.  Spodnji izziv je v bistvu domača naloga za otroke, ki pri meni obiskujejo foto tečaj in smo ga zaradi ukrepov morali prestaviti v domače okolje.

Potrebujemo:
- fotogenično sadje ali sadež iz narave (grozdje, granatno jabolko, storž, drevesni list ...)
- črno podlago (blago, deska ...)
- pršilec vode
- svetilko na telefonu ali naglavno svetilko
- bel list papirja, stiroporja

Nastavitve aparata:
- program P
- pri fotografiranju na temnem ozadju spremenimo kompezacijo osvetlitve iz 0 v -1, -2
- ISO prilagajamo glede količino svetlobe, ki jo imamo (če je svetlobe malo dvignemo vrednost ISO, če jo je dovolj pustimo ISO na 100 ali 200)

Celoten postopek je prikazan v spodnjem posnetku.
Video: Mateja Dolinar
0 Comments

#fotoizziv                                        LIGHT BALL

5/6/2020

1 Comment

 
Potrebuješ:
- led svetilko
- vrvico

Postopek: Na vrvico priveži manjšo led svetilko. Vrvica naj bo tako dolga, da ko jo držiš v roki, je od tal oddaljena okoli 10 cm. Na tleh naredi x točko okoli katere se med fotografiranjem premikaš, da ustvariš 3D kuglo. Čas osvetlitve nastavi na 60 sek. Roko z vrvico postavi nad x točko, zavčni vrteti in se premikaj okoli nje da ustvariš kroge. Glej posnetek.

Doma treniraj, da usvojiš tehniko.
1 Comment

Za ljubitelje Photoshopa              Twirl efekt

5/1/2020

0 Comments

 
Postopek:
0 Comments

#fotkajdoma                                      JAGODA

4/28/2020

0 Comments

 
Potrebuješ:
- jagode
- vodo (mleko, rdeče vino, kokakolo)
- steklen kozarec
- temno ozadje
- hitri čas osvetlitve 1/1000 ali navzgor
- pomočnika

Postopek: doma izberi prostor kjer je veliko svetlobe (ob oknu) ali fotografiraj zunaj na domačem vrtu. Postavi temno ozadje in kozarec z vodo (lahko je tudi vino, kokakola, mleko). Uporaba stojala je priporočljiva, ker ti olajša fotografiranje ni pa pogoj. Najvažnejše pri tem izzivu je da pri fotografiranju uporabiš hitri čas osvetlitve in serijsko fotografiranje. Fotoaparat nastavi na TV/S in izberi čas osvetlitve od 1/1000 navzgor. Izberi serijsko fotografiranje. Po potrebi povečaj vrednost ISO, da bo osvetlitev idealna. Pomočnik naj stoji pripravljen z jagodo v roki nad kozarcem. Zmenita se za ključni trenutek fotografiranja (tri, štiri, zdaj) in ponavljata dokler nista zadovoljna z rezultatom.
 Za boljšo osvetlitev in ujeti trenutek uporabi zunanjo bliskavico in jo postavi za kozarec. Moč bliskavic je bila v spodnjem primeru nastavljena na 1/64 sek, čas zaklopa na 1/250 sek.
0 Comments

#fotkajdoma                                  BARVICE

4/23/2020

1 Comment

 
Potrebuješ:
- makro pripomoček (objektiv, predleče ali obročke) ali pametni telefon z makro povečavo
- barvice
- stojalo
- stekleno površino
- vodne kapljice

Postopek: stekleno površino odmakneš okoli 15 cm od barvic, jo pošpricaš z vodo in približaš aparat (ali telefon) z makro pripomočkom toliko, da se kapljice izostrijo.
Picture
1 Comment

#fotkajdoma             RISANJE S SVETLOBO

4/23/2020

1 Comment

 
Potrebuješ:
- novoletne lučke pritrjene na okvir
- Temen prostor
- Stojalo ali naslon (miza, stol)
- Pomočnika, ki bo risal s svetlobo in je oblečen v temna oblačila

Izbereš M osvetlitven program, zaklop 4’’, 6’’ ali 8’’ , zaslonko f 11, ISO 100. Auto fokus na objektivu nastaviš na M.
 
Postopek: V sobi pri prižgani luči postavi stojalo s fotoaparatom in nastavitvami napisanimi zgoraj. Pomočnik naj stoji s pripravljenim virom svetlobe v roki. Tik pred fotografiranjem nastaviš na objektivu manualni način fokusiranja in ročno izostriš na okvirju Pred tem določita kakšna bo oblika risanja in koliko sekund pomočnik rabi, da to nariše v zraku. Nastaviš izbran čas, ugasneš luč in fotografiraš.
1 Comment

#fotkajdoma                                       ODSEV

4/16/2020

0 Comments

 
Potrebuješ:
- fotografijo na ekranu
- stekleno površino
- temno podlago
- vodo za efekt kapljic
- stojalo ali naslon

Na ekranu prikaži izbrano fotografijo. V višino ekrana postavi stekleno površino in jo porini, da se dotika ekrana. Pod steklo položi temno podlago. Za boljši efekt pošpricaj steklo z vodnimi kapljicami. Za večjo stabilnost aparata uporabi stojalo. 
0 Comments

#fotkajdoma                        OLJNE KAPLJICE

4/14/2020

0 Comments

 
Potrebuješ:
  • olje (navadno jedilno)
  • vodo
  • posodo s steklenim dnom (naj bo dno večje površine)
  • stekleno mizo ali drugo stekleno površino npr. steklo iz fotografskega okvirja
  • barvno luč ali barvno ozadje na telefonu
  • temen prostor
  • makro pripomoček (objektiv, obroček ali predlečo)
  • stojalo

V stekleno posodo nalij vodo. Posodo postavi na stekleno površino, pod njo postavi barvno luč. Pripravi stojalo in fotič na katerega daš makro pripomoček za fotkanje od blizu. Stojalo dvigni tako visoko, da je objektiv navpično nad vodo. V vodo vlij malo olja. Izberi manualni focus in ročno izostri površino vode. Prižgi barvno lučko pod steklom in ugasni luč v prostoru. Za večjo dinamičnost oljnih kapljic uporabi slamico in jih premikaj po vodi.
0 Comments

#fotkajdoma                              SIMETRIČNA HRANA

4/14/2020

0 Comments

 
Potrebuješ:
  • Različno vrsto hrane
  • Leseno podlago ali mizo
  • Svetilko
  • Kuhinjsko lopatico
Izbereš primeren prostor, ki ima dovolj dnevne svetlobe. Na podalgo postaviš aranžirano hrano. Za simetrijo je potrebno, da je fotoaparat postavljen navpično (kot prikazujejo slike spodaj). Za večjo dinamičnost svetlobe postavi pred svetilko kuhinjsko lopatko.
0 Comments

#fotkajdoma                                     KNJIGA

4/14/2020

0 Comments

 
Potrebuješ:
  • Knjigo
  • Mizo
  • Enobarvno ozadje
Knjigo odpreš na sredini, liste iz sredine obrneš navznoter in oblikuješ poljubno število pahljač. V ozadje postaviš papir, karton, rjuho, šal .. karkoli imaš doma in je enobarvno. Poskrbi, da je v prostoru dovolj svetlobe. Za večji umetniški efekt izberi črno-belo tehniko fotografiranja in za knjigo postavi svečko ali manjši vir svetlobe.
0 Comments

Intervju za revijo Digitalna kamera

5/3/2016

0 Comments

 
TINA RAMUJKIĆ
Intervju: Igor Rosina
Digitalna kamera št. 76

Vsi smo kdaj kot otroci imeli želje postati nekaj posebnega.Fantje smo hoteli biti gasilci, policaji ali celo astronavti, dekleta pa igralke, pevke manekenke, učiteljice,… Zelo poredko pa srečaš nekoga, ki že v osnovni šoli pove, da bi želel biti fotograf pa čeprav še ni držal fotoaparata v roki in ta poklic ni družinska tradicije, še bolj poredko pa srečaš nekoga, ki to reče v četrtem ali petem razredu osnovne šole in se po končani osnovni šoli res vpiše na srednjo fotografsko šolo. In to je naredila Tina Ramujkić.
Ne poznam je še dolgo, toda njen priimek mi je bil od nekod poznan. Vendar pa, zelo nevljudno je, če že takoj na začetku simpatično dekle napadeš z vprašanjem, »a se midva morda poznava«. Sele čez nekaj časa, ko sva se pogovarjala in mi je povedala kje vse je delala po končani šoli mi je potegnilo, seveda bila je urednica fotografije pri kar nekaj odmevnih slovenskih časopisih. In kot vsak fotograf sem vedno v reviji najprej pregledal slike, pogledal kdo je urednik fotografije šele nato sem začel prebirati tekste. Od tu mi je bil njen priimek poznan.

Sicer pa, naj Tina o njenih začetkih pove več sama!
Ja, kot si že zapisal sem res, ko so me v četrtem ali petem razredu vprašali kaj bom ko bom velika kot iz topa ustrelila, fotograf. Še sama ne vem od kot je to prišlo, nikoli se nismo prej pogovarjali o tem, doma smo imeli le družinski fotoaparat, ki smo ga uporabljali na počitnicah in raznih praznovanjih. Po osmem razredu sem se pa zares vpisala na fotografsko šolo in tam popolnoma zaživela. V fotografijo sem se preprosto zaljubila in ta ljubezen še vedno traja.

Kaj pa po končani srednji šoli, si takoj lahko začela delati kot fotograf?
Ja, imela sem srečo da sem zelo hitro dobila službo v takratni »Meki« revij, pri podjetju Delo revije. Začela sem pri Lordu, nato pa se selila od ene do druge revije in na koncu pristala kot urednica fotografije na Stopu in pri Lady. Večino svojega časa sem ustvarjala za revije in časopise, naslovnice, intervjuje, zelo veliko sem delala za slovensko estrado. To so bili časi, ko se je s takšno fotografijo še dalo zaslužiti. Takrat sem nakupila večino foto opreme, predvsem objektivov, ki jih uporabljam še danes.Nikoli nisem ničesar prodala in tudi ne bom.

Kdaj pa si nehala delati za revije in zakaj? Se v tem nisi več videla, te to delo ni več zadovoljevalo ali preprosto v tem ni bilo več denarja?
Za spremembo sem se odločila preprosto zaradi tega, ker sem čutila, da želim delati nekaj drugega, da želim naprej. Nisem točno vedela, kaj bom, rabila sem nekaj časa za premislek in se tako odločila za tečaje. V tem sem se res našla.

Večina fotografov svoje znanje ljubosumno skrivajo in ga ne želijo deliti z nikomer, ti pa si začela kar s tečaji. Kako to?
Znanja nisem nikoli zadrževala zase, vedno sem ga želela deliti z drugimi.

Ko sem pregledoval fotografije na tvoji spletni strani sem videl da se kljub temu na ukvarjaš samo s tečaji. Delaš tudi komercialno fotografijo, pa portrete, velik dela svoje spletne strani pa si posvetila svojim projektom. Kako je s temi?
S komercialno fotografijo se veliko ukvarjam, ker mi prinaša zaslužek. Projekti, ki si jih zasledil na moji spletni strani, pa so samo moji, za mojo dušo.

Tudi projekt Afrika?
Tudi. To je drugi del mojega življenja, mogoče malo bolj na duhovni ravni. V Afriko sem se odpravila po naročilu Afriškega kulturnega centra fotografirat pleme Joruba za revijo Oriša. To pleme v takšnem obsegu, kot sem to naredila jaz še nikoli ni bilo predstavljeno svetu. Z njimi sem preživela štirinajst dni in se popolnoma zaljubila v Afriko. To je ljudstvo, ki naravo že stoletja uporablja za premagovanje ovir. Zato tudi ni naključje, da je to modrost leta 2005 kot kulturno dediščino človeštva priznal in zaščitil UNESCO. Zaradi tega sem se vpisala na študij jorubske kulture in filozofije. Trajal je skoraj štiri leta.

Kaj pa tista akcija, šolska miza za afriške učence?
Tam učenci ponekod nimajo kje sedeti, pišejo tudi po tleh ali starih obrabljenih klopeh, zato sem se pridružila akciji "Podari mizo in klop". Mize in klopi smo opremili s ploščicami imen podjetij in posameznikov, ki so darovali. Tako zdaj učenci v osnovni šoli Alagbede primary school v mestu Abeokuta lažje sledijo pouku. Super občutek, če lahko komu pomagam in mu polepšam trenutek v življenju.

Pa se malo povrniva še k tvoji, avtorski fotografiji. Kadar delaš za naročnike delaš predvsem tisto kar ti naročijo, kaj pa kadar delaš za sebe, kaj takrat najraje fotografiraš?
Velikokrat se čisto sama zgodaj zjutraj podam v naravo, jo opazujem, poslušam in fotografiram. Vendar malo drugače kot večina, v naravi iščem predvsem oblike, zgodbe, pa naj bo to v kamnu, vodi ali drevesih. In predvsem se ne obremenjujem, ali je komu ta fotografija všeč, ta je samo moja, meni govori zgodbe, mene na nek način pomirja in hkrati polni z energijo za delo. To pa je najpomembnejše!

Pa si ta tvoja avtorska dela že kdaj komu pokazala, jih mogoče kje razstavila ali so še vedno samo tvoja, jih ljubosumno, mogoče celo malo sramežljivo skrivaš pred drugimi?
Razstavo na temo svojih avtorskih del sem imela leta 2014 v Apolonijevi palači v Piranu, kjer sem mesec dni razstavljala drevesa. Fotografije so bile v velikosti 70x100. Odzivi so bili zelo dobri.

Pa se dotakniva še malo tvojih tečajev. Ko sem malo raziskoval po spletu in po tvoji strani www.tecaji-fotografije.si sem opazil da imaš v programu kar veliko tečajev. Ko sem se pogovarjal s tvojimi tečajniki so mi povedali da je tvoj pristop popolnoma drugačen od vseh ostalih, ki se trudijo organizirati podobne tečaje. V čem se tvoji tečaji razlikujejo od tečajev drugih?
Začnemo s spoznavanjem fotoaprata in njegovih funkcij. Kasneje se spoznavamo s kompozicijo in veliko fotografiramo. Rada bi, da pridobljeno znanje prenesejo v prakso, da se srečajo s čim več različnimi motivi, saj bodo le tako lahko utrdili znanje. S tistimi, ki so pripravljeni nadaljevati izobraževanje, pa pripravljam različne foto projekte.

Kateri tečaji ti najbolje ležijo oz. katere najraje izvajaš?

V vseh tečajih uživam. Uživam v tem, da lahko ljudem prenesem svoje znanje, ki sem ga pridobila v šoli in pa v letih dela. Res pa je, da pri portretni in reportažni fotografiji najhitreje vidim rešitve, to pa je najverjetneje zaradi mojega prejšnjega dela.

Opazil sem da imaš tudi tečaje arhitekturne fotografije, je sploh zanimanje za te tečaje?
Arhitekturno fotografijo imam v sklopu začetnega tečaja in je obvezni del učnega programa. Učijo se tehničnega pristopa k arhitekturni fotografiji, predvsem pa videti in poravnavati linije z linijami aparata. Zavedati se morajo, da je vse okoli nas nekakšna arhitektura, da je vsak prostor sestavljen iz linij, ploskev in barv, ki vplivajo na kompozicijo. Ne ukvarjamo se s posebnimi objektivi, ker jih najverjetneje tudi nikoli ne bodo imeli.

Kaj pa portretna, in športna fotografija, kaj jih skušaš pri teh tečajih naučiti?
Prav tako kot arhitekturna sta portretna in športna fotografija obvezen del začetnega tečaja. Pri portretu se učimo uporabljati svetlobo, na kaj morajo pri tem paziti, kakšni izrezi so pravilni, izbrati primerna ozadja, postavitev modela, tehnično pripravimo aparat itd. Športna fotografija pa je nekaj povsem drugega, ker je dinamična. Tu se učimo obvladovati čase zaklopa in avto fokus ter se hitro odzvati. Sama pri športni fotografiji še posebej uživam.

Kako pa je pri tebi videti delavnica športne fotografije? Tako kot vsi ostali, pelješ tečajnike na kakšno tekmo in jim tam pokažeš kako to gre?
Ne, moje delavnice so drugačne. Vse delamo bolj projektno, tudi delavnice športne fotografije. Zadnjo, ki smo jo imeli lani sem naredila kot športno-reportažni dogodek, fotografirali pa smo plesalce irskih plesov. Ker pa sam ples ne traja dolgo, sem želela, da tečajniki naredijo foto zgodbo, ki je vključevala prihod plesalcev, oblačenje, ples je bil samo veliki finale. Fotografije, ki so nastale na tej delavnici, so bile res vrhunske, zato smo se odločili in naredili še korak dlje, posneli smo video in izdali časopis z nastalimi fotografijami. Časopis smo poslali na Irsko ambasado, kjer so bili nad našimi fotografijami tako navdušeni, da so nas povabili, da za njih fotografiramo dogodek ob irskem nacionalnem prazniku, dnevu sv. Patrika, ki je bil v Filharmoniji, in ozelenitev Ljubljanskega gradu. Naše fotografije so zaokrožile po svetu. Tudi letos smo za ta praznik delali za njih. Vse skupaj se ni končalo pri tem. Ena od irskih plesalk je bila nad našimi fotografijami tako navdušena, da je celo skupino prosila, da fotografiramo njeno poroko. Seveda smo bili takoj za to. Pred poroko smo se dobro pripravili, pregledali smo veliko fotografij, tudi nekaj filmov na to temo, naročili smo si celo posebne enotne obleke, da smo bili videti res vrhunsko. Bili smo prava atrakcija. Si predstavljaš osem fotografov na eni poroki? Bilo je noro!

Pa delavnice studijske fotografije? Uporabljaš pravo studijsko tehniko ali raje delaš z bliskavicami?
Pri studijski pa je drugače, tu delamo s pravo studijsko opremo, predvsem zato, da vidijo, kaj lahko naredijo s primerno opremo. Za to pa ni nadomestil in zamenjav. Sicer pa večina mojih tečajnikov nima dodatnih bliskavic. Cenijo pa kakovostno svetlobo.

Kaj pa oprema? Že prej si omenila, da ničesar ne prodajaš, kaj imaš vse doma in s čim največ delaš?
Moj prvi fotoaparat sta mi v prvem letniku srednje šole kupila starša, Praktico s 50-mm objektivom. Pred tem sploh nisem imela aparata. Vsega so me naučili v srednji šoli. V tretjem letniku, ko sem vedela že več o aparatih, sem si kupila rabljen Canon AE 1 spet s 50-mm objektivom, zraven pa še Canonov zum objektiv 70–200 f 3.8 in od takrat naprej  delam s Canoni. Naslednji Canon je bil že z avtofokusom, moj prvi digitalni aparat pa je bil Canon D60. Kasneje D5. Objektive imam vse svetlobno močne s fiksnimi zaslonkami, 16–35 f 2.8, 24-70 f2.8, 70-200 f2.8; pa makro obročke in pa seveda objektiv, ki ga mora imeti vsak fotograf, 50-mm 1.4. Danes pa uporabljam Canon EOS 5 MkIII.

Kaj pa Tina brez fotoaparata sploh obstaja?
Absolutno! Če ne slikam s fotoaparatom, pa slikam v glavi, saj vse slike tako in tako najprej nastanejo v glavi.

Se sploh kam odpraviš brez fotoaparata?
Seveda, po mestu ga sicer ne nosim s sabo, ko pa grem na dopust ali potovanje, takrat je pa vedno z mano. Takrat je čas za tisto samo mojo fotografijo. Tako nastanejo fotografije dreves, vode, kamenja,… Na dopustu fotografiram za to, da se sprostim.

Pa še čisto za konec, kaj svetuješ svojim tečajnikom na koncu tečaja?
Konca praktično ne poznamo. Z večino se dogovorimo, da gredo naprej na nadaljevalni tečaj, potem pa fotografijo tako in tako toliko vzljubijo, da si želijo samo še napredovati.

Tina, hvala ker si bila moj gost.
Več o Tininih tečajih pa boste lahko prebrali v naslednji reviji!
0 Comments

Fotografirali smo akt in na koncu naredili razstavo

10/16/2015

0 Comments

 
Napredno skupino tečajnikov, ki so pri meni obiskali začetni, nadaljevalni tečaj in vse foto delavnice, sem peljala v foto studijo. Želja mnogih med njimi je bila, da se preizkusijo v fotografiranju akta pod žarometi studijskih luči. Fantje so se preizkusili v fotografiranju ženskega telesa, punce v fotografiranju moškega in kasneje še ženskega telesa.

Učili smo se kako poteka fotografiranje v studiju, spoznavali različna ozada in osvetlitve in kako le te vplivajo na telo, Monoge med njimi je najbolj navdušila osvetlitev z uporabo ene ali dveh studijskih luči.

Nastali so prečudoviti akti, vredni ogleda zato smo jih raztavili v Gostilnici Izložba, Bežigrad 12 v Ljubljani. Štiriinpetdeset črnobelih in barvnih fotografij je na ogled do konca leta 2015. Vljudno vabljeni!

Nekaj razstavljenih fotografij je na ogled tudi tukaj ... Fotografije so avtorsko zaščitene saj so namenjene prodaji. Za nakup posamezne fotografije kontaktirajte avtorja.

Picture
Alojzov akt je kmalu po nastanku prejel prvo nagrado na spletnem portalu pixoto.com. ©Alojz Vintar
Picture
©Teja Pahor
Picture
©Boštjan Slak
Picture
©Aleš Kravos
Picture
©Mario Horvat
Picture
©Vanja Živanič
Picture
©Mojca Legiša

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA AKT

Picture
Vabljeni na ogled vseh fotografij, ki so nastale tekom foto delavnice Akt fotografija. Razstava bo na ogled v Gostilnici Izložba, Bežigrad 12, Ljubljana, do konca leta 2015.
Dobrodošli!
Picture
©Sašo Suzič

Picture
©Frenk Kajtna
Picture
©Špela Prah
Picture
©Tina Kristan
Picture
©Tjaša Klenovšek
Picture
©Marjan Gresl
Picture
©Tina Ramujkić
0 Comments

Obiskali smo foto temnico

4/19/2015

0 Comments

 
Za drugo foto delavnico v tem letu smo odšli razvijat fotograme. Fotogrami so priljubljena oblika analogne fotografije pri kateri ni potrebno globje fotografsko znanje pač pa razumevanje kako osvetlitev vpliva na prosojne in manj prosojne predmete in na sam foto papir. S polaganjem predmetov na foto papir in osvetlitvijo le tega pridemo do zanimivih oblik in vzorcev, ki jih izriše svetloba. Do končnega izdelka so potrebni naslednji koraki:
- izbira primernega predmeta za osvetlitev
- določitev pravilne osvetlitve s pomočjo sivega klina (več o tem preberite blog iz Maja 2013)
- postopek s kemikalijami: razvijanje - spiranje z vodo - fiksiranje - končno spiranje z vodo
- sušenje fotogramov
Skupina petnajstih navdušencev nad fotografijo je v treh urah ustavrila številne fotograme. Najlepše med njimi je vredno pokazati :)
Picture
Ključ do srca. ©Ana Lasič
Picture
Luč ljubezni. ©Ana Lasič
Picture
Love. ©Ana Lasič
Picture
Listi. ©Ana Lasič
Picture
©Marjan Gresl
Picture
©Marjan Gresl
Picture
©Marjan Gresl
Picture
©Marjan Gresl
Picture
©Boštjan Slak
Picture
©Boštjan Slak
Picture
©Boštjan Slak
Picture
©Dijana Ilič
Picture
©Dijana Ilič
Picture
©Dijana Ilič
Picture
©Aleš Kravos
Picture
©Sašo Suzič
Picture
©Aleš Kravos
Picture
©Sašo Suzič
Picture
©Sašo Suzič
Picture
©Sašo Suzič
Picture
©Maja Račič
Picture
©Maja Račič
Picture
©Maja Račič
Picture
©Maja Račič
Idejo smo popeljali še dlje - ustvarjene fotograme so fotografi doma obesili na steno, jih fotografirali in s pomočjo Photoshopa fotografije invertirali (obrnili barve). Nastale so te res hude kracije, ki so marsikomu popestrile dom. Čestitke vsem!
Picture
©Ana Lasič
Picture
©Ana Lasič
Picture
©Ana Lasič
Picture
©Ana Lasič
Ana Lasič je za svojo črno belo pravljico našla primerno mesto na steni živahnega stanovanja in kot zaznamek za v knjigo.

Picture
©Aleš Kravos
Picture
©Aleš Kravos
Aleš Kravos je svoje fotograme obesil na desno stran stene, na levo pa je projiciral svojo senco in s pomočjo Photoshopa postavitev invertiral.

Picture
©Sašo Suzič
Picture
©Sašo Suzič
Sašo Suzič pa je svojo modro steno popestril z devetimi fotogrami. 

0 Comments

Prva fotodelavnica v tem letu: Reportažna fotografija

2/14/2015

0 Comments

 
Velikokrat od tečajnikov slišim, da jim še vedno primanjkuje znanja pri upravljanju s časi zaklopa, da ne razumejo za katere motive uporabiti daljše in za katere krajše čase osvetlitve. Pa naj vam bo, sem si mislila, vaše želje ... moja akcija!

Plesalci plesne šole Irski plesi Ljubljana so za skupino enajstih fotografov v soboto 7. februarja 2015 uprizorili plesni performans s tremi različnimi koreografijami na velikem odru gimnazije Vič. Fotografi so tisti dan imeli nalogo, da fotografirajo vse od prihoda plesalcev na parkirišče, priprav v garderobi, ličenja, ogrevanja v zakulisju, performans in zaključek dogodka. Odlična priložnost, da se preizkusijo v tem, kar jim predstavlja največji izziv. Aparate smo nastavili na  S oz Tv in nadzirali "gibanje" dogodka. Prav tako pa so imeli nalogo, da vam gledalcem skozi svoje oči prikažejo kaj so tisti dan videli in doživeli. Pa naj fotografije pripovedujejo zgodbo.
Picture
Izdelali smo časopis.
Posneli video.
Avtorica: Polona Ponikvar


Avtorji posnetih fotografij (po abecednem vrstnem redu):
Tina Dernovšek, Katja Ferfila, Marjan Gresl, Aleksandra Jereb, Aleš Kravos, Miha Pirc, Polona Ponikvar, Tina Ramujkić,
Boštjan Slak, Sašo Suzič, Majna Šilih in Vanja Živanič.
Fotografi smo se točno ob 9.30 uri zbrali na parkirišču šole in pričakali plesalce.


Plesalci nebi bili pravi plesalci, če nebi takoj odšli pogledat oder. Za ples se uporabljata mehki in trdi plesni čevelj. Trdi je tisti, s katerim udarjajo od tla. Zato so najprej primerno zaščitili oder.

In ga takoj tudi preizkusili ...
Picture
©Aleksandra Jereb


V garderobi smo bili priča predpripravam na veliki nastop. Plesalci so oblačili kostume, se ličili, urejali lase, se pogovarjali, veselili in seveda pozirali nam, ki smo jim bili tisti dan nenehno za petami.


Pripravljeni na prvo plesno točko so plesalci odšli v zaodrje. Vzdušje med njimi je bilo pozitivno, prijateljsko in čutilo se je, da so temu plesu predani z vsem srcem.
Katja, vodja plesalcev, je za zaveso pripravila glasbo, mi fotografi pa smo se umaknili v dvorano.


Prva plesna točka.
Picture
©Miha Pirc


Druga plesna točka.
Picture
©Majna Šilih


Tretja plesna točka.
Picture
©Aleš Kravos


Gašper, eden od plesalcev je prejšnji dan praznoval okroglih trideset let in plesalci so ga  po koncu performansa presenetili s torto in darilom. Zapeli smo mu Vse najboljše potem pa odložili aparate in se posladkali.
Picture
©Tina Ramujkić


Detajli so prav tako pomembni kot celota. V fotografiji uporabljamo detajl kadar želimo izključiti nepotrebno ozadje in postaviti bistvo v center dogajanja. To pa so detajli mehkega in trdega plesnega čevlja v akciji in mirovanju ...
Picture
©Katja Ferfila


Tako pa smo izgledali tisti dan fotografi :)
Picture
Vsi skupaj. ©Selfi

Natisnili smo tudi časopis in ga predali plesalcem :)

0 Comments

RAZSTAVA ŽE NA VLAKU!

8/29/2014

0 Comments

 
Picture
Selfi avtorjev na otvoritveni furi.

Vabljeni na hitri ICS vlak, ki vozi vsak dan v smeri Ljubljana - Maribor in nazaj, med vikendom pa še v smeri Maribor - Ljubljana - Koper in nazaj, na ogled razstavljenih fotografij, ki smo jih posneli med našim foto potepom v Postojno.
Picture
Fotografija: Tina Ramujkić
0 Comments

FOTO POTEP Z VLAKOM DOBIVA NOVE RAZSEŽNOSTI

7/18/2014

0 Comments

 
Picture
18. julija sem v roke Gorazda Hartnerja, vodji prodaje in marketinga na Slovenskih železnicah predala 34 črno belih fotografij, ki so nastale med našim foto potepom z vlakom iz LJ v PO. Fotografije devetih avtorjev bodo krasile tri ICS vlake, ki vozijo po vsej Sloveniji. Slavnostno otvoritev bomo najavili v kratkem.
Več o tem foto potepu spodaj ...

0 Comments

POTOVANJE Z VLAKOM IZ LJUBLJANE V POSTOJNO

5/28/2014

2 Comments

 
Na tokratni foto potep z vlakom nas je odšlo 10 ljubiteljev fotografije in potovanj. Tina, Sašo, Katja, Nevena, Dijana, Vanja, Marjan, Teja, Olga in moja malenkost smo se tisto soboto dobili ob 8:15 na železniški postaji v Ljubljani. Jutro je bilo  sveže, čisto in jasno, pravi raj za fotografiranje. Ni dobrega pričetka dneva brez jutranje kavice, ob kateri smo si vzeli čas in prilagodili funkcije na aparatu najprej za fotografiranje z bliskavico v notranjem prostoru, nato pa, za fotografiranje statičnih motivov kot so peroni, stoječih vlakov, tirnic in vseh tistih železniški inventarjev, ki jih ni moč videti drugje.
Vlak namenjen v Postojno je imel odhod ob 9:36 uri. Kmalu smo ugotovili, da so vožnje z vlaki po žledu, ki je februarja prizadel Slovenijo prava redkost saj vozijo le še enkrat na dan, pa še takrat občasno ljudi preusmerijo na avtobusni prevoz.
Picture
Foto: Tina Kristan
Picture
Foto: Sašo Suzič
Picture
Foto: Vanja Živanič
Picture
Foto: Dijana Ilič
Picture
Foto: Tina Kristan
Vlak IC 505 je bil točen, kondukterji in zaposleni na vlaku izjemno prijazni in sproščeni. Že takoj smo vzbudili veliko zanimanja saj se skupina desetih fotografov ne sprehaja pogosto po vagonih. Toplo dobrodošlico so nam zaželeli že ob luknjanju voznih kart nato pa so nam dali zeleno luč, da fotografiramo vse vagone na vlaku vključno s kolesarnico in Lisičkino restavracijo.
Picture
Vedno nasmejani in zabavljaški kondukter Maksimum Power (kot se nam je predstavil), nam je popestril pot tja in nazaj. Foto: Tina Ramujkić
Dinamika vlaka, separeji različnih barv in vzorcev, pogled na kraje in vasi iz popolnoma nove perspektive nas je takoj animiralo. Vzdušje smo izkoristili za fotografiranje drug drugega, ljudi na vlaku, eksperimentirali z daljšimi in krajšimi časi osvetlitve ter zaslonko. Pa da ne pozabim omeniti, ta dan smo vse motive fotografirali v črno beli tehniki. No, skoraj vse saj nekateri preprosto  bolje izgledajo v barvah.

Medsebojno fotografiranje.
Fotografije posnete z različnimi časi osvetlitve.
Lisičkina restavracija.
Kolesarnica ali službeni vagon, kot mu strokovno pravijo.
Picture
V kolesarnici smo naleteli na angleža, ki je sedel na paleti pri svojem kolesu in čakal na izstop. Ta predel vagona nas je navdušil, saj so se motivi nizali kar po vrsti. Angležu sprva nič ni bilo jasno, ker smo se zapodili v vagon in fotografirali vsevprek, na koncu pa je le iz svojega nahrbtnika vzel telefon še on in nas enkrat z nasmehom na ustih "pritisnil". Foto: Marjan Gresl preko daljinskega samosporožilca.
Pri Borovnici smo dobili edinstveno priložnost fotografirati priklop dizelskega vlak na naš IC505. Poleg nas, je bil na vlaku tudi profesionalni fotograf in ljubitelj vlakov iz Chesterfilda, ki je prišel v Ljubljano fotografirati priklop omenjenega dizelskega vlaka. Izvedeli smo, da nameravajo decembra meseca izvesti vožnjo z dizelskim vlakom iz Ljubljane v Insbruck, na katero smo bili povabljeni tudi mi. Več o tem projektu lahko preberete njegovi spletni strani www.loco-photos.net .
Picture
Priklop dizelskega na električni vlak. Foto: Tina Ramujkić
Picture
Prihod dizelskega vlaka. Foto: Vanja Živanič
Picture
Fotografinje vemo, kaj je dober motiv. Foto: Teja Pahor
Picture
Sašo, angleški fotograf Philip Wormald in Marjan med pogovorom o vlakih. Foto Tina Ramujkić
In potem prispemo v sončno Postojno. Ena izmed najlepših železniških postaj v Sloveniji je upravičila svoj sloves. Vsaj sloves fotogeničnosti. Tam smo se razbežali vsak na svojo stran, in jo raziskali skozi oko objektiva.  Na koncu pa smo se dobili in posneli še legendarno skupinsko fotografijo.
Picture
Fotografija z največ všečki na Facebooku. Foto: Tina Ramujkić
Nekaj stopnic od železniške postaje po hribu navzdol se razprostira mesto Postojna. Urejeno, čisto in prijazno mesto nas je sprejelo med svoje ulice. "Can i help you" ... so nas spraševali prijazni mimoidoči misleč, da smo turisti. To nas je zabavalo in dobra volja se je samo še stopnjevala.
Picture
Odlična ideja! Foto: Marjan Gresl
Picture
Katja, Dijana in Sašo. Foto Tina Ramujkić
V samem centru Postojne, pred Epic hotelom smo naleteli na najboljši naravni sladoled v mestu. Sladolednica izbranih okusov in ponudbe Aroma je v lasti bobnarja skupine Kingston Klemna Ogrizka. Takoj smo se "zaštekali" in v poskušnjo dobili sladolede različnih okusov. Hvala Klemen za okusno in prijetno druženje :)
Picture
Najboljši sladoled v mestu je pri Klemnu. Foto: Tina Ramujkić
Po hladni osvežitvi smo se odpravili v stari del mesta imenovan Majlont. Pot med prikupnimi in urejenimi hiškami nas je vodila do ruševin srednjeveškega gradu. V čudoviti naravi nad mestom smo se najprej na ruševinah odpočili, nato pa je Marjan organiziral gasilsko fotografiranje Pri slovenski štangi. Tako se imenuje razgledno mesto na katerem je na dolgem drogu Slovenska zastava.
Picture
Na ruševinah srednjeveškega gradu. Foto: Tina Ramujkić
Picture
Pogled na Postojno Pri slovenski štangi. Foto: Tina Ramujkić
Picture
Foto: Vanja z daljincem od Marjana :)
Na poti nazaj do železniške postaje smo se na hitro ustavili še na kavici potem pa hitro po hribu navzgor, da ne zamudimo vlaka. Ta je prišel z večjo zamudo, nam je pa zato ostalo več časa za fotografiranje notranjosti železniške postaje.
Pa nam je vseeno ostalo še toliko časa, da smo imele še manekenski sprehod po peronu ...
Na vlaku proti Ljubljani so tečajniki dobili v roke mini test z vprašanji o poznavanju fotografije in njenih zakonitosti. Preizkus znanja se je razvil v luškano razpravo, o tem s kakšnimi izzivi se soočamo pri vsakdanjem fotografiranju.
Picture
Kdo bi si mislil, da so ubogali hi, hi, hi ...
Tovrstni foto potepi so res balzam za fotografsko dušo. Bogatijo znanje in kreativni duh v posamezniku. Tina je proti koncu potepa lepo opisala tisti dan: "Veliko se naučiš, ko si del fotografske skupine".

Hvala vsem, ki ste bili na potepu in ustvarili tako čudovite fotografije!
2 Comments

Foto potep po Bolonji nadvse uspešen!

5/1/2014

1 Comment

 
Bolonja, po svetu poznana kot mesto učenosti zaradi Univerze, po tradicionalni hrani, kot so tortelini, ragu, mortadela, in po rdeči barvi arhitekture, nas je gostila od 26. do 29. aprila 2014. Na potep smo se odpravile fotografinje Tina (Tynch), Višnja in jaz. Vse tri ljubiteljice potovanj, novih krajev in doživetij smo se tisto soboto dopoldan odpeljale v romantično mesto nabirat nova znanja, lovit najboljšo svetlobo in edinstvene trenutke skozi oko aparata. Pot, ki je trajala slabe štiri ure, je potekala gladko, punci sta se prepustili dobri glasbi in dremali, jaz pa sem v mislih obujala spomine na svoj prvi obisk Bolonje ...

Pred leti sem v eni od ljubljanskih kavarnic spoznala umetnika, slikarja po imenu Francesco, doma iz Bolonje. V Ljubljano je prišel spoznavat nočno življenje (na podlagi govoric, da je Ljubljana TOP mesto, ki ga je potrebno obiskati). Oba ljubitelja umetnosti sva se takoj prijateljsko ujela in povabil me je, kot se je takrat izrazil, "v najlepše mesto na svetu". Povabilo sem rada sprejela in čez čas sem ga res obiskala. Kot pravi italijanski gentleman mi je razkazal univerzitetni del mesta, obiskala sva galerijo Belle di Arti, se vozila s kolesom, družila s prijatelji in okušala lokalne dobrote. Bolonjo sem zapustila z lepimi spomini in željo, da se vrnem ponovno ...
Picture
Na avtocesti A 4 proti Bolonji. Višnja na moji desni, Tynch nekje na zadnjih sedežih ... Foto: Samosprožilec na 10 sek.
Misli se mi vrnejo v sedanjost, ko je potrebno najti pravi izvoz do našega hotela. Pri tem mi je pomagala Višnja, ki je prevzela vlogo kopilotke in nas brez težav usmerjala do hotelskih vrat. Nastanjene smo bile v strogem centru, v hotelu Palace, ki z edinstvenim, starinskim, dizajnerskim stilom v slogu hotela iz filma The Shining (samo brez grozljivih scen) presega svoje tri zvezdice. Takoj smo se zaljubile v energijo, ki je vladala v hotelu. Soba 204 nas je pričakala temna, zatohla in pospravljena, z odpiranjem oken pa smo ji vdahnile življenje in svetlobo. Soba je bila s hodnikom, eno ločeno spalnico, kopalnico, dvema televizorjema, WI-FI-jem, pogledom na stari del mesta nadstandardno velika, za vsaj 5 oseb. TOP! Vse smo bile navdušene in soba 204 je postala naše malo fotografsko gnezdece, kjer smo se pripravljale na fotografiranja, urejale slike in občasno tudi počivale. Tempo fotografiranja, ki smo si ga zadale, nas je poganjal vsak dan od rane pete ure zjutraj do poznih večernih ur. Ideja je bila, da mesto ujamemo v njegovi najlepši luči in to je bilo zgodaj zjutraj, pozno popoldan in zvečer.
Picture
Tynch in Višnja v svoji sobi med urejanjem fotografij. Takoj smo opazile, da je hotel poln ogledal, ki smo jih rade izkoristile za bolj zanimive fotografije.
Kmalu po prihodu sem že prejela sms sporočilo od Francesca, v katerem me je spraševal, kje smo in kdaj se dobimo. Veselje, da se ponovno srečava, je naraščalo, Višnja in Tynch pa sta se prav tako veselili, ker bomo imele osebnega vodiča. Dobili smo se v preddverju hotela, se po italijanski navadi dvakrat poljubili na lice in odšli na ulice. Zadišala nam je hrana, katere vonj je prihajal iz vseh smeri, in naš vodič je že dobil prvo nalogo, naj nas pelje nekam, kjer postrežejo s hitro in avtentično hrano. Le nekaj ulic proč od hotela smo se ustavili v tako imenovani tržnici s pripravljeno hrano, ki ima na vsaki strani male stojnice z različnimi tipi hrane in pijač, po sredini pa mize in stole, kjer naročeno počakaš. Midve z Višnjo sva si zaželeli mesne specialitete in naročili piadine z mortadelo, Tynch pa mešano solato. 

Namig: Za boljši pogled kliknite na manjše fotografije na tem blogu in preberite podnapise.
Prvi grižljaji bolonjskih specialitet so nam dali nove energije in odšli smo v najbolj znano kavarno in hišo z sladkimi butičnimi izdelki Antoniazzi na Piazzi Galvani. Božanski kapučino in limonada iz stekleničke sta samo še dodala pentljo na prve vtise. Poslovile smo se od našega prijatelja in se podale na foto potep, ker so nas prsti že pošteno srbeli. Samo korak stran od kavarne smo stopile v notranje dvorišče, ki je s svojo prezenco kar klicalo po fotografiranju. Vstopile smo v eno najpomembnejših zgradb v Bolonji, v palačo Archiginnasio, nekoč univerzitetno središče z učilnicami in anatomskim teatrom, danes pa turistično atrakcijo obdukcijskega teatra in Mestno knjižnico s knjigami in rokopisi verskih vsebin.
Picture
Dvorišče palače Archiginnasio v trenutku, ko v njej ni bilo navala turistov.
Zanimivost te palače je, da so stene na hodnikih in v knjižnici prekrite z množico družinskih grbov študentov iz cele Evrope, ki so se tam izobraževali.
Picture
Družinski grbi.
Picture
Me tri v knjižnici. Foto: Samosprožilec na 10 sek.
Na poti v hotel smo naletele na ulične prodajalce in umetnike, ki svoj denar služijo z zabavanjem ljudskih množic.
Picture
Na poti nazaj proti hotelu so nas vodili smerokazi ...
Pred nami je bilo večerno–nočno fotografiranje, zato smo se odšle za krajši čas spočit. Največje znamenitosti mesta je nemogoče lepo ovekovečiti, ko na ulici mrgoli ljudi - za to so primerne večerne ure. V hotelu smo se do konca razpakirale, pojedle hrano iz bližnje trgovine in pripravile foto opremo. Spraznile smo še spominske kartice, vzele stojalo in primerne objektive ter se okoli 21.30 odpravile proti najslavnejši Piazzi Maggiore, kjer je mogoče videti Neptunov vodnjak, Basilico San Petronio, Palazzo Re Enzo in Palazzo dei Banchi. Na našo žalost pa so Palazzo del Podesta ravno prenavljali in je bila zakrita. Na Piazzi Maggiore se je še od zgodnjega popoldneva odvijal koncert Hey Joe, kjer so nastopale različne rock skupine. Malo več ljudi, kot smo pričakovale, vendar to z daljšimi časi ne bi smel biti problem, smo še razmišljale. Hitro smo našle najboljše lokacije za fotografiranje in se prepustile lastni kreativni domišljiji.
Picture
Neptunov vodnjak, ki je bil postavljen leta 1564 po naročilu kardinala Piera Donato Cesija. Skonstruiral ga je flamski umetnik Jean Boulogne bolje poznan kot Giambologna. Neptun je božanstvo sladkih voda in morja.
Najbolj eminenten in poznan vodnjak v mestu je slabo osvetljen, manjkajo mu dodatni viri svetlobe, ki bi ga poudarili. Če v Ljubljani zvečer fotografirate Robbov vodnjak, so fotografije fantastične prav zaradi osvetljave. Zato smo se raje usmerile proti naslednjim spomenikom v okolici. Jaz sem fotografirala Palazzo dei Banchi (Palačo bank), Tynch je delala panorame, Višnja pa se je osredotočila na Basilico San Petronio.
Picture
Palazzo dei Banchi. Za njo pa leži srednjeveški predel Bolonje z značilnimi ozkimi ulicami, čez dan odprtimi trgovinicami in stojnicami s svežo pripravljeno hrano in zelenjavo.
Takoj za vogalom palače bank je prikupna Piazza dei Galvani, ki smo jo popoldan že obiskale, vendar je pod razkošno razsvetljavo delovala še bolj veličastno. Raj za fotografe!
Picture
Luigi Galvani, ki krasi osrednji del Piazze dei Galvani je bil italijanski zdravnik, fizik in filozof, ki je prvi odkril, da mišica mrtve žabe trzne, če se jo dotakne z iskro.
Pravi šarm pa bolonjskim zgradbam dajejo arkade, ki jih je mogoče videti in se pod njimi sprehajati na vsakem koraku . Če v Google vtipkate Bologna dobite nešteto fotografij mestnih arkad. Vsekakor najbolj fotografiran motiv v tem mestu. 35 kilometrov dolge arkade so postavile Bolonjo na sam svetovni vrh po številu arkad.
Tisti večer sem uspela fotografirati še nekaj motivov, ki so me prevzeli zaradi svoje svetlobe in ki so si na aparatu zaslužili rating ***** .
Malo po polnoči smo zaključile s fotografiranjem in se odpravile spat. Noč je hitro minila, saj smo vstale že ob 05.15, da bi mesto fotografirale še v jutranjih urah. Višnja in Tynch temu nista nasprotovali, še več, navdušeno sta sprejeli rano uro, da spoznata čarobnost jutranje osvetlitve. Na srečo je bilo jutro jasno in ravno dovolj hladno, da nas je prve minute držalo pokonci.  Nežna jutranja svetloba je marelično osvetlila Basilico San Petronio in Piazzo Magiore. Poleg svetlobe je pomembna prednost fotografiranja v zgodnjih jutranjih urah tudi dejstvo, da ljudje še spijo in da je mesto praktično prazno kljub nekaterim posameznikom, ki so se ravno vračali domov iz bližnjih lokalov. Tri fotografinje s stojali in aparati smo med njimi požele veliko navdušenja in vsi so se želeli fotografirati z nami.
Picture
Basilica San Petronio v vsej svoji lepoti, ki jo je moč videti, ko na trgu pred njo ni množic ljudi. Baziliko so gradili več kot 250 let, saj so hoteli narediti večjo od tiste v Rimu. Ambiciozne plane so cerkvene oblasti kmalu zaustavile in bazilika še danes ni dokončana. Nasprotno pa je njena notranjost dokončana in deluje mogočno, vendar jo je prepovedano fotografirati.
Za baziliko, levo pod arkadami, se nahaja knjigarna Libreria A. Nani, poznana po oddelku za umetnost, italijanski književnosti, biografijah in geografskih knjigah.  V obratovalnem času odprejo pred knjigarno rolo stojnico s starimi knjigami, plakati in razglednicami po zelo ugodnih cenah.
Picture
Fotografirano zgodaj zjutraj.
V ta predel smo se vrnile še večkrat, malo iz radovednosti, malo po nakupih, malo raziskovat motiv in malo pred dežjem.
Vzdolž tega podhoda se mi je ponudila čudovita arhitekturna romantika, ki me očarala z barvami in vzorci. V večernem času je na tem mestu nočni klub, drugače pa galerija in petične trgovinice.
Do zajtrka, ki je bil ob 7.15, nam je ostalo še nekaj časa, zato smo eksperimentirale z različnimi tehnikami. Črno bela varianta se je pri naslednjih motivih izkazala za najučinkovitejšo. Sicer v mestu ni bilo čutiti pomanjkanja, kljub temu pa smo pod arkadami opazile nekaj ljudi, ki so spali na ulici. Napis na kartonu ob njih je sporočal, da električar in avtomehanik iščeta delo.
Picture
Že pošteno lačne lačne smo se odpravile v hotel, na toplo kavo in rogljiček s čokolado, marmelado, pa na bolonjsko salamo in sir ter kosmiče z mlekom. Kapučino iz avtomata je bil na naše presenečenje zelo okusen, hrana sveža in lepo servirana.
Takoj po zajtrku smo nadaljevale s fotografiranjem mestnih znamenitosti. Odpravile smo se proti stolpoma Due Tori - Asinelli in Garisenda na panoramski ogled mesta. Po naključju smo med sprehodom po ulicah zaslišale nežno glasbo, ki nas je popeljala v notranjost neke cerkve. Simpatična, svetla in razkošna je omogočala fotografiranje in takoj smo jo vzljubile. Detajli poudarijo celoto in kristjani to dobro vedo, saj so njihova svetišča ena izmed najlepših na svetu. Med mašo smo se prosto sprehajale po cerkvi in fotografirale.
Picture
Slaba obiskanost cerkve, katere imena se ne spomnimo nam je omogočila svobodno uokvirjanje.
Naslednja postaja je bil 97 metrov visok stolp Asinelli, na katerem smo nameravale narediti panoramske posnetke. Na vrh vodi 498 stopnic, na katerih se na poti dol ali gor težko srečata dva človeka. Ko prispeš na vrh, pa je pogled na mesto z vseh strani vsekakor vreden napora.
Picture
Asinelli - stolp desno in Garisenda levo, katerega gradnjo so morali prekiniti, ker se je močno povesil. Vzrok za to naj bi bila prehitro dokončana konstrukcijska dela. Za javnost je danes odprt samo njegov višji dvojček.
... in potem vrh! Čudovit razgled, ki ti vzame sapo, in razočaranje, ko ugotoviš, da je pravo panoramo, z več fotografijami, nemogoče narediti, saj je zaščitna mreža tako gosta, da malo širši objektiv ne gre skoznjo. Na samem vrhu smo se najprej nadihale, potem pa poiskale najlepše mestne četrti in jih fotografirale. Uporaba ekstremnih teleobjektivov pride poleg širokega kota prav, saj približaš strehe, terase, ulice in jim daš večji pomen.
Picture
Tovrstni detajl je bil mogoč z uporabo 200 mm objektiva.
Spust navzdol je šel hitro, zaradi rane ure smo bile na stolpu med prvimi, s čimer smo se izognile gneči. Ravno nasprotno pa so tisti, ki so želeli iti na stolp za nami, že čakali v vrsti. Ob 10. uri smo bile že na glavnih ulicah in fotografirale ulične umetnosti. Prikupen glasbenik s Sicilije nam je celo dovolil, da se z njim fotografiramo, gledališko akrobatski tandem pa nam je v roke potisnil svojo vizitko, da jim pošljemo fotografije, ker smo bile fotografsko tako zavzete.
Cremeria Funivia slovi po najboljšem sladoledu v Bolonji in njeni okolici. Kremni sladoled raznovrstnih okusov, oblik in načinov serviranja nas je po popoldanski plohi in nevihti še dodatno osvežil. Naročile smo si okuse čokolade, pomaranče, limone, katerih imen se ne spominjamo, saj Italijani neradi uporabljajo tuje jezike. Takoj zatem pa smo bile dogovorjene z našim osebnim vodičem za večerno druženje in klepet ob kavi.
Picture
S Francescom smo se dobile na tržnici s hrano, saj je zunaj lilo kot iz škafa. Ljubitelj tenisa, surfanja in potovanj je po poklicu slikar. Sam zase pravi, da je "umetnik po duši", drugače pa je je bolj realen. Ker tega talenta zares ni nikoli izživel, nas je zanimalo, kakšne risarske sposobnosti se ga še držijo. Zato smo mu pod roke hitro potisnile kos papirja in pisalo in mu naročile, naj nas nariše. Nerad se je vdal prikupni trmi treh deklet in nastale je prava vintage umetnina. Umetniki se radi branijo novodobne tehnologije in on ni bil izjema, zato smo mu kasneje pomagale odpreti še račun na Gmailu, da mu bomo posnete fotografije lahko poslale. 
Picture
Med poziranjem. Svoje portrete smo dobile vse tri.
Zabavno druženje smo zaključili s kapučinom v avli hotela, nato smo se odpravile spat. Številne posnete fotografije smo še pregledale, jih komentirale, potem pa sladko zaspale, saj je bila budilka na telefonu tokrat navita že 15 minut prej kot ta dan. Tako zgodnjega fotografiranja prej sicer nismo načrtovale, smo pa želele ujeti tisto modro nebo, ki nam ga prejšnji dan ni uspelo. To modrino je mogoče ujeti samo v času, ko se noč poslavlja in ko se ravno dani, kar traja dobrih deset minut. Prav teh nismo želele zgrešiti. Dobro je imeti družbo, pri kateri je vse mogoče, ker je želja in strast do fotografije večja kot želja po jutranjem spancu. Vsa čast Tynch in Višnji!!
Picture
Palazzo Re Enzo - Kraljeva palača, je ponudila dober kontrast med hladnim modrim nebom in toplimi mestnimi lučmi. Nahaja se poleg Neptunovega vodnjaka. Spodaj Neptunov vodnjak še v dveh različicah.
Po eksploziji jutranjih barv sem si zaželela še malo klasične črno bele tehnike, ki mestne motive ali portrete večinoma nikoli ne pusti na cedilu. Tisti, ki ste se s to tehniko srečali že v preteklosti ali jo uporabljate danes, veste, kako brezčasno deluje in kako je razmišljanje na črno bel način precej drugačno kot v barvah. Um in pogled se dobesedno prestrukturirata na dve barvi in opažati začneš motive, ob katerih se sicer verjetno ne bi ustavil.
Picture
Po jutranji porciji fotografiranja smo si zaslužile obilen zajtrk in dober triurni spanec. Deževno vreme se je nadaljevalo in na mesto je pritiskala sivina, zato smo izkoristile notranjo svetlobo in ambient hotela. Hotel Palace navzven ne kaže svoje prostornosti in zanimivega klasičnega dizajna, nas pa je raziskovanje hodnikov petnadstropnega hotela popeljalo v magične svetove (ki jih boš spoznal malo kasneje). Motivi so se nam razkrivali na vsakem koraku.
Picture
Za predzadnji dan smo si zadale še stilski foto šuting. Načrt je bil sprva tak, da uporabimo ozadje mesta Bolonje, vendar nas je dež pregnal v notranje prostore, zato smo hotel izkoristile vse od recepcije do najvišjega nadstropja. Na tovrstno fotografiranje smo se dobro pripravile, se naličile in oblekle v oblačila, prinešena za prav ta namen. Prijazno hotelsko osebje se nam je rado umaknilo iz kadra objektiva, se nasmihalo in nas spodbujalo, kar nam je odvzelo začetno zadržanost in pripomoglo k nastanki naslednjih surrealističnih posnetkov.
Picture
Picture
Picture
Foto potep po Bolonji je uspel nad pričakovanji tako iz fotografskega kot z družabnega stališča. Tynch in Višnja, obe simpatični mladi dami s kreativnim, avanturističnim duhom, polni humorja in sproščenosti, sta odgovorni za prečudovit foto odklop in za vse uspele fotografije, zato se vama res zahvaljujem.

Tovrstna potovanja so za nemirno fotografsko dušo neprecenljiva glede na znanje in izkušnje, ki jih fotograf pridobi, ko je postavljen pred izziv, najsi bo svetlobni, kompozicijski, tehnični ali psihološki. Naslednja postaja: že premišljujem! Redno obiskujte mojo spletno stran ali FB profil, da ne zamudite naslednje TOP fotografske lokacije :).

Fotografije: Tina Ramujkić in Samosprožilec
Opomba avtorice: Fotografije so zaradi objave na blogu pomanjšane zato morda delujejo zrnato in neostro.
1 Comment

Daljši časi osvetlitve ali zakaj jih tako ljubim

9/6/2013

1 Comment

 
S poznavanjem časa zaklopa in upravljanjem z dolgimi časi osvetlitve, odpre fotografu nešteto možnosti pri ustvarjanju in izražanju. Na Začetnem tečaju, ko tečajniki usvojijo in se naučijo uporabljati različne čase zaklopa v svoj prid, od njih slišim samo še "uuauu, noro, ful dobr, hudooo ..." . In res je tak občutek, ko ugotoviš, da lahko daljše čase, pred katerimi si prej bežal, ker si dobil zmazane posnetke, zdaj uporabiš za prikazovanje gibanja, za igranje s svetlobo, z lučmi, laserji, mobilnimi telefoni ... z vsem kar oddaja svetlobo. Že sama beseda fotografija izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - torej risanje s svetlobo .

Daljše čase osvetlitve večinoma uporabljamo v prostorih ali na področjih z manj svetlobe. Lahko jih namenoma uporabimo tudi ob močni svetlobi, da prikažemo gibanje nekega objekta, ampak tokrat se bomo osredotočili na čase daljše od 1 sekunde. Zakaj? Zato ker nam daljši časi omogočijo več časa za manipuliranje s svetlobo in posledično neomejeno možnostjo za nenavadne, zanimive in unikatne efekte, ki popestrijo motiv.


Picture
Foto: Tina Ramujkić
Zgornji motiv sem posnela zvečer, ko v stanovanju ni bilo druge svetlobe kot ta, ki je prihajala iz mojega laserja. Svoj stari fotoaparat Canon D5 sem postavila na mizo, jo prekrila s črnim blagom in jo odmaknila od ozadja. Če je za objektom, ki ga fotografiramo praznina, se laser izgubi in na fotografiji ga ni moč videti. Pri tem posnetku sem uporabila čas osvetlitve 30 sekund. To je najdaljši možen čas, ki ga večina aparatov omogoča. Seveda je tu še opcija B (BULB - neskončna osvetlitev), ki pa je pri tem posnetku nisem potrebovala. Aparat sem postavila na stojalo saj je pri takih osvetlitvenih časih neizogiben. Zaslonko sem imela nastavljeno na f 11 za večjo globinsko ostrino. Motiv sem najprej ob pomoči  luči v stanovanju z avto fokusom izostrila nato prestavila fokus na manualno ostrenje, da sem se izognila avtomatičnemu ostrenju aparata pred pritiskom na klik. Luč v stanovanju popolnoma izklopila in pritisnila na sprožilec. Med 30 sekundnim osvetljevanjem sem nato s pomočjo laserja risala vertikalne, horizontalne, diagonalne  linije po celotni površini motiva. Po končani osvetlitvi je nastal ta zanimiv posnetek. Seveda sem pred tem naredila več testnih posnetkov, da sem dobila optimalne nastavitve za svoje želje.

Drugi primer igranja z laserjemje bil na človeku. V primeru levo sem objekt postavila stran od stene, v primeru desno pa ob steno in s tem pridobila občutek tri-dimenzionalnosti.
Picture
Foto: Tina Ramujkić
Tretji primer pa je avtoportret. Nastavila sem aparat na samosprožilec in med 30 sekundnim časom osvetljevanja z laserjem risala pot po sebi in prostoru. Temu posnetku pričara kontrast zelena svetloba, ki je prihajala iz skozi okno iz ulice.
Picture
Foto: Tina Ramujkić
Tudi z uporabo krajših časov npr. 5'', 2'', ... 1/4, 1/8, 1/15 ... , lahko pričaramo zanimivo igro s svetlobo. Spodnji posnetek je nastal v tunelu pod Ljubljanskim gradom. S stojalom in aparatom sem se odpravila fotografirat še za časa dneva saj je v tunelu precej temno in ravno prav za uporabo daljših časov osvetlitve, pa še promet je precej gost, kar pomeni več  virov svetlobe. Stojalo sem postavila na pločnik ob robu in naredila par testnih posnetkov za določitev idealne osvetlitve. Čas osvetlitve 4 sekunde in zaslonka f 10 sta bila zmagovalna kombinacija za ta motiv. Avtobus in avtomobili, ki so v času odprtosti zaklopa vozili v obe smeri, so pustili lepe in jasne sledi luči na posnetku. Zaradi daljšega časa aparat ni zaznal oblik premikajočih se vozil ampak samo njihove luči kar naredi posnetek bolj zanimiv in tridimenzionalen.
Picture
Foto: Tina Ramujkić
Igranje z daljšimi časi osvetlitve oplemeniti fotografijo, ji da čarobnost in edinstvenost. In prav zato tako rada eksperimentiram z različnimi svetlobnimi viri in časi zaklopa.
1 Comment

Razvijanje črno belih fotografij

5/19/2013

0 Comments

 
Po tem, ko so tečajniki na črno bel film posneli manj znane slovenske kulturne spomenike za omenjenI natečaj, so jih odnesli razviti. Odločili so se, da filme razvijejo v foto studiu, sami pa v temnici iz njih razvijejo črno bele fotografije. 

Če se kdaj odločite za tak analogen pristop, temnice pa doma nimate, vam svetujem, da vam v foto studiu iz vaših negativov naredijo kontaktno kopijo. Kontaktna kopija je pozitiv vašega filma, na njej si boste lahko v velikosti formata filma ogledali vaše posnetke, ovrednotili osvetlitev in ostrino ter z lahkoto naredili izbor. Kontaktno kopijo vam v foto studiu naredijo za okoli 8 €/ film.

Picture
Kontaktno kopijo si lahko razvijete tudi sami, če imate doma opremo: povečevalnik, kemikalije, rdečo luč in tekočo vodo.
Najboljša in ena izmed najbolj opremljenih temnic v Ljubljani je zagotovo temnica na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Križankah. Po dogovoru z ravnateljem smo se s tečajniki tistega četrtka v jutranjih urah odpravili po stopnicah v najvišje prostore šole, v fotografsko temnico. Sprejel nas je prijazni mladi profesor Peter Rombo in nam predstavil delovno okolje. Za delo v temnici je potrebna tema, edina luč, ki se uporablja je rdeča. Pa ne katerakoli rdeča luč, pač pa tista namenjena fotografskim temnicam in ki je za foto papir neobčutljiva. Omogoči dovolj svetlobe za delo ter, da se znajdemo po prostoru. Velja omeniti, da fotografski papir ni v celoti neobčutljiv na to rdečo luč saj lahko papir reagira nanjo, če je dlje časa izpostavljena tej svetlobi.

Osvetljevanje fotografij
Obvezna oprema vsake temnice je povečevalnik, ura, okvir za papir, fotografski papir, razvijalec, fiksir in tekoča voda, saj je spiranja veliko. Povečevalnik je nekakšno ohišje v katerem je na vrhu žarnica, pod jo reža za vstavljanje filma, pod režo pa objektiv. Nahaja se na premičnem nosilcu, ki omogoča, da se povečevalnik dviguje in spušča in s tem določi velikost povečave na papir. Višje ko dvignemo povečevalnik, večja je povečava. V režo vstavimo razviti negativ, prižgemo luč (žarnico) in pod objektivom primaknemo rdeč filter, da onemogočimo osvetlitev papirja. Nato položimo papir v poseben okvir, ki drži stranice papirja in jih potiska navzdol. Povečevalnik premikamo gor ali dol, da projiciramo vsebino posnetka na velikost izbranega papirja. Pri tem pazimo, da je emulzija papirja obrnjena navzgor. Zaslonko na objektivu bolj zapremo (npr. na f 11), da ne prihaja do ne ostrine zaradi neravne površine papirja. Fotogrfijo je potrebno tudi izostriti z uporabo navoja za fokus saj v nasprotnem primeru dobimo neostro in zamegljeno fotografijo. Da bi v šibki svetlobi lažje izostrili, odpremo zaslonko, da pridobimo več svetlobe in jo nato zopet zapremo, ko osvetljijemo.
Picture
Izostritev posnetka je nujno potrebna.
Da posnetku določimo pravi čas osvetlitve naredimo sivi klin. To je postopek kjer večji del papirja zakrijemo pred svetlobo (lahko uporabimo karton ali nekaj neprosojnega) izpustimo samo manjši del. Ta mali del osvetlimo z izbiro časa osvetlitve npr. 2 sekundi , nato pa nadaljujemo po korakih in osvetljujemo dele tako, da na koncu osvetlimo celoten papir. Ta papir zato vsebuje lestvico različnih osvetlitev s pomočjo katerih kasneje izberemo pravo za naš posnetek. Osvetljen sivi klin nato razvijemo.
Picture
Izdelava sivega klina je nujna, da našemu posnetku določimo pravi čas osvetlitve.
Razvijanje fotografij
Ko imate papir osvetljen ga je potrebno razviti. Najugodnejša temperatura za delo s kemikalijami je okoli 20 stopinj. Pripravite razvijalec v razmerju, kot je predpisan na embalaži. Na slovenskem tržišču je mogoče kupiti razvijalce za pozitiv: Ilford, Tetenal, Tmax, Xtol, Dektol ... Cene se gibljejo nekje od 15 eur do 30 eur/liter razvijalca. Ta ki ga uporabljajo na SŠOF je znamke Tetenal in se ga redči v razmerju z vodo 1/9. Osvetljeno fotografijo enakomerno potopimo v razvijalec z uporabo posebne pincete, katera ne poškoduje površine fotografije. Čas razvijanja fotografije je okoli 2 in pol minute. Fotografijo pri tem ves čas premikamo. Po tem času ni več priporočljivo imeti fotografijo v razvijalcu, ker le ta začne siveti. Nato fotografijo speremo v tekoči vodi ali uporabimo prekinjevalec ter jo za okoli 4-5 minut potopimo v fiksir. Fiksir dokončno ustavi proces razvijanja. Pri nas je možno kupiti fiksir Tetenal, Ilford, Kodak Fixer ... od 11 eur do 17 eur/ liter. Nato sledi še spiranje z zadostno količino tekoče vode in ovrednotenje našega posnetka na dnevni svetlobi. Pomnite: rdeča luč v temnici je varljiva in fotografija lahko zgleda temnejša kot je v resnici.
Picture
Obvezni pribor za razvijanje: foto kemikalije - razvijalec in fiksir, štiri banjice, pinceta in tekoča voda.
S tečajniki smo pri tem procesu šli še dlje. Da bi dobili bolj umetniški in edinstven efekt so tečajniki razvijalec nanašali ročno. Osvetljen papir so s papirnato brisačo pomočeno v razvijalno kemikalijo nežno drgnili po emulziji na mestih, kjer so želeli, da se jim fotografija pojavi. Za še večji učinek so razvijalec pokapali na papir in pustili, da se neenakomerno razvije.
Picture
Eva in Alja med postopkom ročnega nanašanja razvijalca na osvetljen papir.
Rezultat tega poizkusa sta ti dve čudoviti fotografiji.
Picture
Fotografija Alje Podgornik, motiv Trnovska cerkev v Ljubljani.
Picture
Fotografija Eve Lasič, motiv cerkev Sv. Jakoba v Škofji Loki.
Za vse tiste, ki vam je to področje fotografije neznano priporočam, da vsaj enkrat razvijete svojo fotografijo v temnici saj  boste razvili bolj intimen odnos do svojih posnetkov in se še bolj spoprijateljili s fotografijo.
0 Comments
<<Previous

    O meni ...

    Ljubiteljica fotografije in fotografiranja, fotoaparatov in fotografskih izdelkov. Vse v zvezi s fotografijo ljubim :)

    Arhiv

    December 2022
    May 2021
    April 2021
    May 2020
    April 2020
    May 2016
    October 2015
    April 2015
    February 2015
    August 2014
    July 2014
    May 2014
    September 2013
    May 2013
    April 2013
    March 2013

    Kategorije

    All

    RSS Feed

  • DOMOV
  • Kontakt
  • Foto potepi
  • Začetni tečaj
  • Hitri tečaj
  • Nadaljevalni tečaj
  • Photoshop
  • Individualni tečaj
  • Tečaj za otroke
  • On-line tečaj
  • Počitniško varstvo za otroke
  • Fotografski nasveti
  • Svetovanje o nakupu fotografske opreme
  • Razstave
  • Portretna delavnica
  • Akt delavnica
  • Darilni boni
  • Cenik storitev
  • Fotografija - osebno, intimno